Domov > Pogovori in komunikacija > Novice in dogodki

Kako živeti z rakom pljuč - mesec ozaveščanja o raku pljuč

06.11.2015

Po številnih državah sveta potekajo v mesecu novembru aktivnosti ozaveščanja o raku pljuč. Ob tej priložnosti smo pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije izvedli 2. srečanje "Kako živeti z rakom", ki je tokrat potekalo v Splošni bolnišnici Nova Gorica. Program smo začeli po novinarski konferenci, ki jo je sklicalo vodstvo bolnišnice in na njej smo skupaj z Društvom za boj proti raku in drugim kroničnim nenalezljivim boleznim - ko-RAK predstavili vedno večje breme te hude bolezni v Sloveniji.

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in njegova Sekcija za raka pljuč v sodelovanju z drugimi društvi tradicionalno obeležuje ta mesec pod geslom "Ne zasenči svoje usode!", da bi tudi v Sloveniji opozorili na to nevarno bolezen. Rak pljuč je ena izmed najpogostejših vrst raka. V Sloveniji je po pogostnosti zbolevanja rak pljuč na 4. mestu med vsemi raki. Vsako leto na novo zboli okrog 1200 ljudi, med njimi je tretjina žensk. In prav pri ženskah je rak pljuč v porastu. Medtem ko delež kadilcev med moškimi upada, pa v Sloveniji kadi vse več mlajših žensk, kar je zelo zaskrbljujoče. Rak pljuč je glavni krivec za smrt med vsemi bolniki z rakom.

Glede na staranje prebivalstva in glede na prepogosto razvado kajenja strokovnjaki opozarjajo – prof. dr Tanja Čufer, dr. med.: "Raka v naslednjih desetletjih ne bo manj, potrebno se bo naučiti obvladovati ga. V Sloveniji bi s štirimi do petimi specializiranimi centri, kot jih predvideva Državni program za obvladovanje raka, lahko učinkovito nudili onkološko oskrbo za dva milijona prebivalcev."

Do nedavna so bile možnosti zdravljenja raka pljuč močno omejene in petletna preživetja bolnikov obolelih v začetku tega stoletja znašajo samo okrog 12 %. Opazen pa je porast preživetij za obolele po letu 2005. In sicer na račun predvsem boljšega poznavanja biologije raka pljuč in uvedbe tarčnega sistemskega zdravljenja nedrobnoceličnega raka pljuč.

Čas med prvimi težavami in postavitvijo diagnoze je pri pljučnem raku pri veliko bolnikih predolg in izgubi se preveč časa do prvega obiska zdravnika oziroma napotitve bolnika v specializirane ustanove. Tam diagnostika praviloma steče zelo hitro. Vendar so primeri, kot je gospa Živka Škrabar (66), ki je tri leta aktivno iskala ustrezno diagnozo in je po več pljučnicah niso usmerili do specialista: "Dolgo je trajalo, da sem izvedela, za kakšno bolezen gre, pri čemer sama nisem bila kriva za to, da je bila odkrita v četrtem stadiju. Takoj nato sem se pozanimala, katera je tista institucija in zdravniki, ki so kvalitetni za zdravljenje moje bolezni in po lastni izbiri sem začela zdravljenje v takšni instituciji. K sreči je bilo to v domovini. Pomembno se mi zdi najprej to, kako izobraženi in izkušeni strokovnjaki te zdravijo, saj ima vsak le eno življenje." Gospa, ki ni nikoli kadila, sodi med tistih 15 % ljudi, ki zbolijo za rakom pljuč, četudi niso aktivno kadili. Ima pa tako vrsto raka, ki ima tarčo za biološko zdravilo in po dveh mesecih in pol zdravljenja z biološkimi zdravili se je tumor močno zmanjšal, zasevki pa so izginili.

Rak pljuč danes ni več ena bolezen in razlikovanje med različnimi vrstami raka pljuč je pomembno pri odločitvi o načinu zdravljenja. Ob odzivnem tumorju je možno z ustreznimi zdravili tudi v primeru napredovale bolezni zelo učinkovito zdravljenje. Bolniki se celo vrnejo na delo in kakovostno živijo tudi s to težko boleznijo.

Na drugi strani pa zdravnike skrbi, ker se ljudje bojijo diagnostičnih postopkov in jih včasih celo zavrnejo, ker  si predstavljajo, da jim bodo preiskave spodbudile širitev bolezni.

Specialistka internistične onkologije Mojca Humar, dr.med. (Splošna bolnica Nova Gorica): "V naši regiji, ki je z azbestnimi bolniki zelo obremenjena, se velikokrat srečujemo z bolniki, pri katerih se naključno odkrije sprememba na pljučni mreni, ki še ne povzroča težav. Ali gre za mezoteliom je nujno potrebno spremembo opredeliti z biopsijo. Velikokrat se zgodi, da bolnik tako preiskavo zavrne, zaradi ljudskega prepričanja, da se bodo zaradi tega celice razširile, zato se pogosto izvede šele ob nastanku težav, ko v večini primerov radikalno zdravljenje ni več mogoče. Bolnikom s tako odkritimi spremembami polagam na srce, naj sprejmejo diagnostiko, saj je zgodnje odkrivanje izboljša možnost zdravljenja in ozdravitve."

Z razpoznavo novih tarč in uvedbo novih bioloških zdravil, kot je imunoterapija, se bodo možnosti zdravljenja raka pljuč v naslednjih letih bistveno izboljšale. Za uvajanje in učinkovito izvedbo teh zahtevnih načinov zdravljenja je potrebna oskrba bolnikov v visoko specializiranih centrih, ki nudijo celostno oskrbo bolniku z rakom pljuč. Potrebno pa bo tudi zagotoviti sredstva za ta praviloma dokaj draga zdravila.

Eden izmed izzivov, kot je povedala prof. Tanja Čufer, je tudi celostna rehabilitacija bolnikov, saj je danes mogoče določene bolnike z rakom pljuč ozdraviti, številne pa zazdraviti. Vedno več je primerov, ko morajo  ljudje po opravljenem zdravljenju nazaj na delovno mesto. In niso redki, ki si tega celo sami zelo želijo, seveda pa po zdravljenju tako težke bolezni potrebujejo pred vrnitvijo na delovno mesto tudi psihosocialno in delovno rehabilitacijo.

Direktorica splošne bolnice Nova Gorica prim. Nataša Fikfak, dr. med. je razkrila, da načrtujejo zdravljenje raka pljuč tudi pri njih: "Eden izmed večjih projektov pri uvajanju pulmologije in onkologije je tudi zdravljenje raka pljuč s kemoterapevtskim in imunološkim zdravljenjem v naši bolnišnici, ki želi biti vrhunska institucija na tem področju." Pomembna dejavnika velikega zbolevanja za rakom pljuč v njihovi regiji sta poleg kajenja in azbesta tudi vrsta dela in bivanje v onesnaženem okolju, npr. delo v kovinski industriji, gradbeništvu ali kemični industriji. Zlasti nevarna je kombinacija kajenja in izpostavljenosti azbestu ali radonu. Nova Gorica in okolica je zaznamovana z nekdanjo proizvodnjo azbesta in na to so opozorili tudi prisotni predstavniki Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije in Društva OZA – društva obolelih zaradi azbesta. Predsednik društva ko-Rak doc. dr. Marko Vudrag, dr. med., je izpostavil, da se v regiji zavzemajo za učinkovito obvladovanje vseh neprenosljivih kroničnih bolezni, ki pogosto poleg raka prizadenejo bolnika.

Prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, je poudarila: "Breme raka je breme celotne družbe in dobro je, da se ozavestimo o tem, kako lahko vsi skupaj prispevamo k boljšemu obvladovanju te bolezni." Pobude civilne družbe in strokovnjakov, ki se povezujejo tudi na mednarodni ravni, so dobrodošle, da se s skupnimi močmi doseže spoštovanje standardov, ki bodo omogočali bolnikom zgodnjo diagnostiko in ustrezno zdravljenje v za to usposobljenih centrih. Skupaj s prisotnimi bolniki, predstavniki azbesnih bolnikov, Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Slovenskega društva Hospic in Društva Ko-rak so udeleženci srečanja oblikovali tri sporočila, na katerih bodo delovali in katere bodo terjali pri razvoju onkološke oskrbe:

  • Razpoznava ustreznih centrov sposobnih celostne oskrbe raka pljuč od diagnostike do zdravljenja in rehabilitacije ter paliativne oskrbe z ustrezno izobraženimi kadri in kapacitetami, ki evidentirano izkazujejo standarde potrebne za varno obravnavo bolnikov.
  • Uresničitev celostne obravnave raka pljuč s celostno rehabilitacijo, psihosocialno in paliativno mrežo po Sloveniji.
  • Uvedba presejanja raka pljuč za rizično skupino azbestnih bolnikov

Srečanje po tiskovni konferenci za bolnike, svojce in zdravstveno osebje se je začelo s predavanjem o splošnih dejstvih o raku s posebnim ozirom na raka pljuč, o rehabilitaciji in psihosocialni oskrbi bolnikov, ki so jim sledila pričevanja in pogovori v skupinah. Program „Kako živeti z rakom“ s poudarkom na bolnikih z rakom pljuč in njihove svojce je pripravila Sekcija za raka pljuč pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije. Sodelovali so strokovnjaki treh inštitucij in različnih disciplin, da bi zajeli celosten pristop k bolnikom: prof. dr. Tanja Čufer, dr. med., Peter Koren, dipl. zn., dr. Anja Simonič, univ. dipl. psih. (Kl. Golnik), prof. dr. Anton Crnjac, dr. med., Karolina Računica, dipl. fiziot. (UKCM), doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med., dr. Viljem Kovač, dr. med., mag. Andreja C. Škufca Smrdel, univ. dipl. psih. (OIL), in prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med. (DOBSLO). V Novi Gorici sta na srečanju z bolniki sodelovala internista – pulmolog Damjan Birtič, dr. med., in onkologinja Mojca Humar, dr. med. (SBNG).

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Najpogostejši znaki raka pljuč so:

kašelj, spremembe karakterja kroničnega kašlja (kadilci), bolečine v prsnem košu, utrujenost, hujšanje in neredko obilen, občasno krvavo obarvan izmeček.

Na raka pljuč je treba ob teh težavah, zlasti pri kadilcih, pomisliti in hitro izpeljati preiskave, ki raka potrdijo ali ovržejo.

Glavni stebri dobre oskrbe raka pljuč

  • Stop kajenju
  • Hitra in strokovno ustrezna zgodnja diagnostika
  • Dostop vseh obolelih do novih sodobnih načinov diagnostike in zdravljenja
  • Celostna psihosocialna in delavna rehabilitacija obolelih
  • Zgodnja paliativna oskrba

Arhiv dogodkov

Tukaj lahko izbirate med preteklimi dogodki.

(c) Društvo onkoloških bolnikov slovenije | Pravna obvestila | Avtorji
Povečaj pisavo
Pomanjšaj pisavo
Natisni