Domov > Pogovori in komunikacija > Novice in dogodki

Redna letna skupščina Društva onkoloških bolnikov Slovenije

26.03.2015

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana, v predavalnici v stavbi C, so se na redni letni skupščini zbrali člani društva, gostje in predstavniki medijev. Predsednica društva Marija Vegelj Pirc je po pozdravnem nagovoru napovedala uvodno predavanje z naslovom "Prepoznavanje in lajšanje bolečine pri bolnikih z rakom" in k besedi povabila prim. mag. Slavico Lahajnar Čavlović, dr. med., nato pa še Romano Praprotnik, predsednico Društva diabetikov Velenje, ki je predstavila bolečinski senzorij. V avli stavbe C so bili razstavljeni bolečinski senzoriji na voljo udeležencem skupščine za učenje prepoznavanja nevropatske bolečine.


Zbrani člani so pozorno sledili vsem poročilom o delu društva.

Sledila je skupščina; za njeno nemoteno delo je skrbelo delovno predsedstvo pod vodstvom Marije Stopinšek. V letnem poročilu o delu društva za leto 2014 se je predsednica društva osredotočila na 5 osnovnih programov, ki jih je sofinanciral FIHO: Pot k okrevanju – organizirana samopomoč bolnikov z rakom, Publikacije, Svetovalnica na spletnih straneh – http://www.onkologija.org, Nova pomlad življenja – 22. vseslovensko srečanje bolnikov z rakom in Ozaveščanje o raku za zdrav življenjski slog. Izpostavila je še ustanovitev Sekcije za raka pljuč, obeležitev 30. obletnice delovanja programa Pot k okrevanju (1984–2014) in akcijo Znanilci upanja 2014. Prikazala je izkaz prihodkov (119.979,58) in odhodkov (132.896,50) v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 ter bilanco stanja na dan 31. 12. 2014. Skupni presežek odhodkov je znašal 12.916,92 evrov, ki ga je društvo krilo iz rezerve sredstev prejšnjih let. Skupščina je sprejela letno poročilo o delu društva za leto 2014 in tudi delovni in finančni načrt za leto 2015; na razpisu FIHA je društvo po sprejetem sklepu o sofinanciranju za leto 2015 prejelo sredstva za 4 programe v skupnem znesku 34.037,45 evrov. Po zaključku skupščine so se člani zadržali v prijateljskem druženju ob prigrizku in kavi.

Izza skupščine

Turneja bolečinskega senzorija za ozaveščanje o nevropatski bolečini

Na redni letni skupščini so predstavniki Društva onkoloških bolnikov Slovenije (DOBSLO) in Društva diabetikov Velenje (DDV) predstavili zanimiv projekt – turnejo bolečinskega senzorija po večjih slovenskih mestih. Bolečinski senzorij predstavlja pet različnih vrst nevropatske bolečine in prek posebnih senzoričnih objektov, v katere sežemo z roko, omogoča, da na lastni koži vsaj za trenutek občutimo, kaj pomeni živeti s kronično obliko bolečine.

Nevropatska bolečina je najpogostejša pri diabetikih, pogosto pa se pojavlja tudi pri onkoloških bolnikih bodisi kot posledica kemoterapije bodisi kot posledica pritiska tumorja na živčevje. Kronična bolečina prizadene vse vidike našega življenje in ima velik vpliv na družbo kot celoto. V Sloveniji ocenjujemo, da znašajo neposredni stroški zdravljenja vseh oblik kronične bolečine na letni ravni okrog 122 milijonov evrov, kar vključuje zdravstvene storitve, zdravila na recept in nadomestila za odsotnost z dela. Zato je ozaveščanje o bolečini in informiranje o možnostih njenega obvladovanja ključnega pomena.


S pomočjo bolečinskih senzorijev smo se učili prepoznavati nevropatsko bolečino.

Romana Praprotnik, predsednica DDV, je poudarila: "Z nevropatsko bolečino se sreča vsak peti diabetik v Evropi, a smo o njej še vedno premalo ozaveščeni. Želimo, da bi se o njej čim več pogovarjali in jo skupaj s strokovnjaki čim bolj uspešno preprečevali, pravočasno prepoznali in učinkovito blažili. Bolečin ni treba več tiho trpeti. Namesto da se z njimi spopadate sami, delite svoje izkušnje z zdravnikom, svojci, prijatelji in drugimi bolniki. Nevropatsko bolečino je s pravilno pomočjo mogoče učinkovito nadzorovati."

Prav ozaveščanje in informiranje o nevropatski bolečini, za katero bolniki pravijo, da ni podobna nobeni drugi, je bil glavni cilj turneje bolečinskega senzorija po večjih slovenskih mestih – 2. aprila v nakupovalnem centru Supernova v Kopru, 3. aprila v Qulandii v Novem mestu in 7. aprila v ljubljanskem Cityparku. Lokacije v nakupovalnih središčih smo izbrali namenoma, saj je njihova prednost velik pretok ljudi, mi pa smo želeli doseči kar največji krog populacije. Nevropatska bolečina nas omejuje pri vsakdanjih aktivnostih, pri delu, skrbi zase in za bližnje, spanju in hranjenju; postanemo zagrenjeni, jezni in žalostni. Počutimo se utrujeni, osamljeni in prizadeti, pogosti spremljevalki nevropatske bolečine sta depresija in anksioznost. Ta oblika kronične bolečine močno vpliva ne le na bolnika, temveč tudi na svojce, zato je izjemno pomembno, da tudi najbližji razumejo, za kakšne občutke gre in kako lahko pomagajo.


Naključno srečanje s predsednikom RS Borutom Pahorjem v avli stavbe D Onkološkega inštituta je bilo nadvse prisrčno.

Nevropatska bolečina ima pet pojavnih oblik, ki jih predstavlja tudi bolečinski senzorij – lahko je pekoča, gomazeča, zbadajoča, sunkovita ali mrazeča. Povzroča jo okvara živčevja, ki pri diabetikih praviloma nastopi kot pozen zaplet diabetesa, a se pogosto pojavi, še preden diabetes sploh izbruhne. Motnje se praviloma začnejo simetrično na prstih in nartu na stopalih ter se počasi širijo navzgor do kolena; kasneje se lahko bolečina pojavi tudi na rokah po vzorcu rokavic. Pri onkoloških bolnikih pa, kot je pojasnila prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlović, dr. med., rak povzroča bolečino s pritiskom ali vraščanjem v sosednja tkiva v telesu. Če pritiska na živce, je prisotna ostra in zbadajoča nevropatska bolečina, ki jo lahko povzroči tudi zdravljenje raka, saj lahko nekateri kemoterapevtiki okvarijo periferne živce, obsevanje pa lahko poškoduje sosednje živčne korenine. "Nevropatska bolečina je kronična in jo je najtežje zdraviti, a jo lahko uspešno nadziramo z zdravili. Poleg neopioidnih in opioidnih analgetikov so za zdravljenje nevropatske bolečine pomembna tudi zdravila za depresijo ali epilepsijo, ki analgetično delujejo tako, da zavrejo ali modulirajo prenos bolečinskega dražljaja v možgane. Ker bolečino vsak doživlja drugače, so za obvladovanje bolečine izjemno pomembni tudi dopolnilni nefarmakološki pristopi, kot so psihoterapija, akupunktura, masaže, sprostitvene tehnike, fizioterapija in telesna vadba ter podpora domačih, prijateljev in drugih bolnikov v društvih in skupinah za samopomoč," je še poudarila Slavica Lahajnar Čavlović.

Arhiv dogodkov

Tukaj lahko izbirate med preteklimi dogodki.

(c) Društvo onkoloških bolnikov slovenije | Pravna obvestila | Avtorji
Povečaj pisavo
Pomanjšaj pisavo
Natisni