Domov > O raku > Rak pljuč

Pljučni rak

Opis bolezni in statistični podatki

Pljučni rak je resen zdravstveni problem in najpogostejša rakava bolezen. Mnogi opozarjajo, da na njegov nastanek vpliva tudi življenjski slog. Razvije se pod vplivom rakotvornih snovi iz sluznice pljuč, delimo ga v 2 veliki skupini (drobnocelični in nedrobno celični pljučni rak), ki se med seboj zelo razlikujeta glede na potek bolezni in način zdravljenja. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je leta 2011 zbolelo 1.205 ljudi, 862 moških in 378 žensk. Preživetje je še vedno slabo, zato smo pri Društvu onkoloških bolnikov leta 2014 ustanovili Sekcijo za raka pljuč, ki želi povezati aktivnosti društev bolnikov, ki delujejo na področju preventive, ozaveščanja in pomoči bolnikom (doma in po svetu) s strokovnjaki z namenom uspešnejšega obvladovanje te bolezni. Za pomoč bolnikom, njihovim svojcem in zdravstvenemu osebju so v Sekciji pripravili program Kako živeti z rakom.

Več>>>

Dejavniki tveganja in preventiva 

Najpomembnejši dejavnik tveganja pri nastanku pljučnega raka je kajenje. Več kot 90 % vseh bolnikov s pljučnim rakom je kadilcev. Na nastanek bolezni vplivajo tudi genetski dejavniki in vrsta dejavnikov v delovnem in bivalnem okolju. Prva poročila o povezanosti kajenja z nastankom pljučnega raka segajo v leto 1950. Najboljša preventiva je nekajenje, presejalnih testov za zgodnje odkrivanje še nimamo.

Več>>>

Bolezenski znaki

Pljučni rak v zgodnjih stadijih ne povzroča težav, običajno ga odkrijemo naključno. Ko se pojavijo bolezenski znaki, so običajno neznačilni, kar odloži čas pravilne diagnoze. Ob odkritju bolezni so večinoma prisotni znaki napredovale bolezni, ki so posledica lokalne rasti tumorja, zasevkov, nemetastatskih - paraneoplastičnih pojavov ali kombinacije vseh naštetih.

Več>>>

Postavitev diagnoze in stadija bolezni 

Pri bolniku, kjer z anamnezo in pregledom postavimo sum na pljučni rak, je prva preiskava rentgenska slika pljuč, nato računalniška tomografija (CT) in bronhoskopija z odvzemom tkiva za histopatološki pregled. Ločimo 2 skupini: drobnocelični in nedrobnocelični pljučni rak, ki se po mikroskopskih karakteristikah, biološkem obnašanju in načinu zdravljenja med seboj razlikujeta. Če bolezni ne moremo natančno opredeliti lahko opravimo še punkcijo preko prsnega koša, plevre ali mest, kjer so prisotni zasevki. Po TNM klasifikaciji opredeljujemo 4 stadije.

Več>>>

Zdravljenje

Način zdravljenja je odvisen od tipa tumorja, razširjenosti bolezni, bolnikovega splošnega stanja in spremljajočih bolezni. Daljše preživetje imajo bolniki, ki so v dobrem stanju, v nižjih stadijih bolezni in tisti, ki v času bolezni niso izgubili več kot 10 % telesne teže. Drobnocelični pljučni rak zdravimo praviloma s kemoterapijo oz. s kombinacijo kemo- in radioterapije, le redko ga operiramo. Nedrobnocelični pljučni rak v zgodnjih stadijih operiramo, ob zajetih mediastinalnih bezgavkah pa ga zdravimo s kombinacijo kemoterapije in operacije, s kemo-radioterapijo ali samo s kemoterapijo.

Več>>>

Stranski učinki in posledice zdravljenja

Vsako zdravljenje ima svoje stranske neželene učinke, ki so izrazitejši pri bolnikih, ki so zaradi bolezni že huje telesno prizadeti, shujšani. Pljučni rak je resna bolezen, ki tudi s posledicami zdravljenja trajno zaznamuje in spremeni bolnikovo življenje. Seveda pa se nekateri stranski učinki pojavljajo le med zdravljenje in jih je mogoče ublažiti in zdraviti.

Več>>>

Ponovitev bolezni 

Pljučni rak je bolezen, kjer so ponovitve pogoste, zato so potrebne redne kontrole. Bolezen se lahko ponovi lokalno (v pljučih) ali pa se pojavijo oddaljeni zasevki (v kosteh možganih …). Ponovitve bolezni zdravimo glede na način ponovitve in težave, ki jih le-ta povzroča.

Več>>>

(c) Društvo onkoloških bolnikov slovenije | Pravna obvestila | Avtorji
Povečaj pisavo
Pomanjšaj pisavo
Natisni