Domov > O raku > Rak dojke

Rak dojke

Opis bolezni in statistični podatki

Rak dojke je najpogostejši rak žensk v razvitem svetu in pri nas. Zbolevanje narašča, v Sloveniji letno zboli okoli 1.000 žensk, približujemo se pojavnosti v razvitem svetu (100 na 100.000 žensk). Po napovedih naj bi v prihodnosti zbolela vsaka osma ženska. Najpogosteje zbolevajo med 50. in 70. letom. Kljub večjemu obolevanju se zadnja leta smrtnost zaradi te bolezni v razvitem svetu zmanjšuje. Razloga za to sta organizirano iskanje raka pri najbolj ogroženih ženskah, t.i. presejanje in uvajanje novih učinkovitejših načinov zdravljenja. Petletna preživetja brez ponovitve bolezni, katera lahko skoraj enačimo z deležem ozdravitev, znašajo glede na podatke EUROCARE3 raziskave v Evropi od 60 % - 85 %, v Sloveniji pa 65 %.

Več>>>

Dejavniki tveganja in preventiva

Najpomembnejša dejavnika tveganja sta dedna obremenjenost in reproduktivni dejavniki. Na dedne dejavnike in način življenja sodobne ženske v bližnji bodočnosti verjetno ne bomo mogli vplivati, zato so možnosti primarne preventive (preprečevanja raka) zelo majhne. Lahko pričakujemo še nadaljnje večanje zbolevanja, zato je zelo pomembno, da raka odkrijemo zgodaj in s tem zvečamo možnosti ozdravitve. Za zgodnje odkrivanje priporočamo redno samopregledovanje in presejanje z mamografijo.

Več>>>

Bolezenski znaki

Tipna zatrdlina v dojki je najpogostejši znak.

Drugi znaki , ki lahko pomenijo raka so: ugreznjena bradavica, krvavkast izcedek iz dojke in sprememba kože (pomarančasta in rdečina). Prvi znak so lahko tudi povečane bezgavke v pazduhi. Ob pojavu kateregakoli od teh znakov se nemudoma posvetujte z zdravnikom, ki bo z ustreznimi diagnostičnimi postopki izključil ali potrdil raka. Vedeti pa morate, da so spremembe v dojkah zelo raznolike in vsaka sprememba še zdaleč ni rak.

Več>>>

Postavitev diagnoze in stadija bolezni

Uporabljamo rentgensko slikanje - mamografijo in ultrazvočno preiskavo. Če s tem ne moremo opredeliti procesa v dojki, se izvede preiskava z magnetno resonanco. Vsako sumljivo spremembo moramo opredeliti z morfološkim pregledom spremenjenega tkiva, ki ga odvzamemo s tankoigelno ali debeloigelno punkcijo. Citopatološki oz. patomorfološki pregled tkiva pove ali gre za rakavo spremembo in kakšne vrste je. Stadij bolezni določajo: velikost tumorja, velikost pazdušnih bezgavk in oddaljeni zasevki.

Več>>>

Zdravljenje

Rak dojke zdravimo s kirurškimi, obsevalnimi in sistemskimi metodami. Izbira je odvisna od razširjenosti bolezni ob postavitvi diagnoze in številnih drugih dejavnikov kot so starost bolnice, njeno menopavzno stanje, lokacija tumorja in njegove značilnosti. Kirurško zdravljenje je popolna odstranitev tumorja in prizadetih pazdušnih bezgavk. Za to je včasih potrebna odstranitev dojke, večinoma pa dojko lahko ohranimo. Pogosto je potrebno še obsevanje dojke in/ali dopolnilno hormonsko ali citostatsko zdravljenje.

Več>>>

Stranski učinki in posledice zdravljenja 

Stranski učinki in posledice so odvisni od načina zdravljenja; pri bolj agresivni terapiji so lahko tudi posledice hujše. Neželeni učinki kirurškega zdravljenja so spremenjena telesna podoba, lahko bolečine v predelu prsne regije in otekanje roke v primeru odstranitve pazdušnih bezgavk. Ob uporabi sodobnih metod obsevanja, so neželeni učinki redki. Neželeni učinki citostatskega zdravljenja so pogosti in lahko tudi težki.

Več>>> 

Ponovitev bolezni

Po ustreznem prvem zdravljenju operabilnega raka dojk se pri določenem deležu bolnic bolezen tekom let ponovi ali v dojki ali v oddaljenih organih. Delež ozdravljenih bolnic se z uporabo ustreznega lokalnega zdravljenja, predvsem pa sodobnega dopolnilnega sistemskega zdravljenja, povečuje, vendar se bolezen pri dobri tretjini bolnic še vedno ponovi. Zato je potrebno skrbno spremljanje bolnic z rednimi pregledi pri onkologu.

Več>>>

(c) Društvo onkoloških bolnikov slovenije | Pravna obvestila | Avtorji
Povečaj pisavo
Pomanjšaj pisavo
Natisni