Domov > O raku > Možganski tumorji

Možganski tumorji

Opis bolezni in statistični podatki

Možganski tumorji so zelo heterogena skupina, tako po vrsti celic iz katerih nastanejo, kot tudi po načinih in izidu zdravljenja. Zaradi nenadzorovane rasti povečujejo pritisk v lobanji z zvečanjem prostornine in/ali motenim pretokom likvorja (tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo). Simptomi zvišanega pritiska se kažejo kot glavobol, bruhanje, nevrološke motnje ali ogrožanje življenjskih funkcij; drugi simptomi pa so odvisni od mesta rasti v možganih.

Najpogostejši so sekundarni ali metastatski tumorji, pri čemer gre za zasevke iz drugih primarnih rakov – dojke, pljuč, črevesa idr. Najpogostejši primarni možganski tumorji pa so gliomi, ki jih delimo v astrocitome in oligodendrogliome. V Sloveniji je leta 2010 za primarnimi možganskimi tumorji zbolelo 163 ljudi.

več>>

Dejavniki tveganja in preventiva

Vzroki za nastanek možganskih tumorjev so večinoma neznani. Pri gliomih so opisani dejavniki tveganja v povezavi z izpostavljenostjo ionizirajočemu sevanju; drugih dejavnikov niso opredelili. Zato preventivnih akcij v smislu preprečevanja bolezni ni možno izvajati.

Pomembni pa sta sekundarna in terciarna preventiva, to je skrb za zgodnje odkrivanje bolezni ter kakovostno zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov. Pri tem je zdravstvena vzoja zelo pomembna, še posebej zato, ker so to redkejši raki in se o njih običajno manj govori.

več>>

Bolezenski znaki

Simptomi so posledica rasti tumorja in/ali otekline možgan v njegovi okolici. Nastanejo zaradi povečanega pritiska v lobanji (glavobol, bruhanje, nevrološke motnje, ogrožanje življenjskih funkcij), patološke aktivnosti nevronov - živčnih celic ali izgube njihove funkcije (epileptični napadi, nevrološki izpadi) in zaradi endokrinih motenj.

Drugi simptomi so specifični za posamezen tumor in so odvisni od načina in mesta rasti v možganih. Zaradi tega nastanejo tudi različni premiki v možganih in lahko pride do vkleščenja v obstoječe kostne odprtine. Možganski edem (oteklina okoli tumorja) je odvisen od vrste in lege tumorja; dodatno okvarja možgane, ker moti njihovo presnovo in regionalni pretok krvi.

več>>

Postavitev diagnoze in stadija bolezni

S kliničnim pregledom opredelimo bolezenske znake in bolnikovo stanje in z nevrološkim pregledom postavimo sum na možganski tumor. Z natančno analizo nevroloških izpadov in epileptičnih napadov včasih lahko že klinično točno določimo lego in celo vrsto tumorja.

Sledi slikovna diagnostika (računalniška tomografija - CT, magnetno resonančna preiskava - MRI) in dokončna postavitev diagnoze z biopsijo tumorja in histopatološkim pregledom odvzetega vzorca. Za odvzem tkiva, je potreben kirurški poseg, ki je lahko tudi že radikalen (odstranitev celotnega tumorja) in ne le diagnostičen.

več>>

Zdravljenje

Zdravljenje primarnih možganskih tumorjev je v prvi vrsti kirurško, medtem ko pride pri metastatskih tumorjih operacija le redko v poštev in sicer v primeru, če gre za solitarno (samo eno) metastazo. Zasevki so večinoma številčni, zato jih najpogosteje zdravimo z obsevanjem.

Po operativnem posegu se glede na vrsto tumorja, izzid operativnega posega in splošno bolnikovo stanje na konziliju odločamo za ev. dopolnilno zdravljenje z obsevanjem in/ali kemoterapijo (zdravljenje s citostatiki). Pri bolnikih, ki so v slabem splošnem stanju, dopolnilno zdravljenje ne prispeva k izboljšanju oz. podaljšanju preživetja in je lahko kontraindicirano.

več>>

Stranski učinki in posledice zdravljenja

Posledice kirurškega zdravljenja so predvsem odvisne od lege tumorja, oz. od okoliške okvare možganskega tkiva. Stranski učinki obsevanja so navadno manjši; pojavlja se predvsem glavobol, občasno bruhanje, kar z zdravili (proti bruhanju in kortikoidi) lahko omilimo.

Na obsevanem področju izpadejo lasje, vneta je lahko tudi koža. Kot pozni stranski učinek obsevanja se lahko pojavijo blage motnje koncentracije. Ob zdravljenju s citostatiki se lahko pojavita slabost in bruhanje, bolniki so tudi bolj občutljivi za okužbe zaradi poslabšanja krvne slike.

več>>

Ponovitev bolezni

Kljub napredku v postopkih zdravljenja pri veliko možganskih tumorjih ne moremo preprečiti ponovitve. Te so posebej pogoste pri astrocitomih, anaplastičnih astrocitomih in predvsem pri glioblastomih. Potrebne so redne nevrološke in slikovne kontrole, da lahko ukrepamo ob čim zgodnejši ponovitvi. Če je možno, tumor ponovno operiramo.

Obsevanja pogosto ni mogoče ponoviti zaradi polne doze sevanja, ki so jo možgani že prejeli. Včasih je možno še dodatno zdravljenje s kemoterapijo. Bolnikovo stanje lahko pogosto začasno izboljšamo z zdravljenjem s kortikosteroidi.

več>>

(c) Društvo onkoloških bolnikov slovenije | Pravna obvestila | Avtorji
Povečaj pisavo
Pomanjšaj pisavo
Natisni