Domov > O raku > Maligni limfomi

Maligni limfomi

Opis bolezni in statistični podatki

Maligni limfomi so heterogena skupina novotvorb, ki jih delimo na Hodgkinove limfome (HL) in neHodgkinove limfome (NHL). Nastanejo zaradi nenadzorovanega razraščanja celic limfatičnega tkiva (kostni mozeg, priželjc, bezgavke, vranica in limfatično tkivo v sluznicah). Letno v Sloveniji na novo zboli ok. 350 ljudi, 70 za HL (zbolevanje ostaja enako) in 280 za NHL (zbolevanje narašča za 3-4% letno). Nekoliko pogosteje zbolevajo moški.

več>>

Dejavniki tveganja in preventiva

Vzroki za nastanek limfomov ostajajo pri večini oblik neznani. Presejalnih preiskav ni. V preventivi sta pomembna vzgoja in izobraževanje za zdrav način življenja in za čim zgodnejše odkrivanje bolezenskih znakov. Zaradi zbolevanja mlajših ljudi je potrebno poudariti ozaveščanje te populacije o malignih limfomih.

več>>

Bolezenski znaki

Najpogostejši prvi bolezenski znak so povečane bezgavke, ki so na otip neboleče, čvrste in premakljive. Simptomi se razlikujejo glede na mesto nastanka bolezni (npr: oteženo dihanje zaradi povečanih bezgavk v prsih). Bolnik ima lahko tudi splošne simptome bolezni – utrujenost, hujšanje, potenje, vročina.

več>>

Postavitev diagnoze in stadija bolezni

Sum na maligni limfom lahko pri bolniku postavimo z aspiracijsko biopsijo s tanko iglo (tankoigelna punkcija) povečanih bezgavk ali drugih tkiv (npr. povečanega mandlja, tumorja v trebuhu, spremembe v vranici,...).

Za dokončno potrditev in opredelitev tipa limfoma (po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije) pa je nujna histološka preiskava v celoti odstranjene bezgavke oz. reprezentativnega vzorca obolelega organa, ki jo mora opraviti izkušen hematopatolog. Ko pri bolniku potrdimo in opredelimo limfom (oz. že hkrati s tem), moramo z dodatnimi preiskavami ugotoviti, kako razširjena je bolezen – t. j. določiti stadij bolezni.

več>>

Zdravljenje

Večina bolnikov z malignim limfomom v poteku svoje bolezni potrebuje zdravljenje z obema osnovnima metodama: citostatsko zdravljenje (kemoterapija) in obsevanje z ionizirajočimi žarki (radioterapija) . Na izbor zdravljenja vplivajo: histološki tip limfoma, razširjenost bolezni (stadij) in bolnikovo splošno stanje.

Pomen kirurškega zdravljenja je zanemarljiv. Izjeme so bolniki z indolentnimi limfomi stadija I ali II oz. bolniki z edino lokalizacijo limfoma v želodcu, črevesju, ščitnici ipd., pri katerih zdravljenje pričnemo z operativno odstranitvijo obolele bezgavke ali organa; sledi zdravljenje s citostatiki in/ali obsevanje.

več>>

Stranski učinki in posledice zdravljenja

Stranski učinki se pojavijo lahko že med zdravljenjem ali kasneje, zato ločimo zgodnje (poslabšanje krvne slike, slabost, bruhanje, izpadanje las, vnetje sluznic...) in pozne zaplete ter posledice zdravljenja (pojav drugega malignoma, trajna neplodnost, okvara perifernih živcev...). Z ustreznim simptomatskim zdravljenjem je možno zaplete omiliti in bolniku olajšati težave.

Potrebne so skrbne kontrole pri zdravniku, kot tudi samoopazovanje, skrb za primerno nego in prehrano. Priporočljiva je vitaminsko bogata hrana, zmerna fizična aktivnost in čim boljša socialna ter poklicna rehabilitacija.

več>>

Ponovitev bolezni

Bolnike, ki so po zaključenem zdravljenju v popolni remisiji (brez bolezni), skrbno sledimo (do 5 let onkolog, nato izbrani zdravnik) zaradi morebitne ponovitve bolezni, pa tudi zaradi zgodnjega odkritja ev. drugega malignoma. Le tako lahko bolnika pravočasno in ustrezno zdravimo. Tudi ob ponovitvi bolezni so možnosti za ozdravitev precejšne. Uspešnost pa je odvisna od obsega ponovitve.

več>>

(c) Društvo onkoloških bolnikov slovenije | Pravna obvestila | Avtorji
Povečaj pisavo
Pomanjšaj pisavo
Natisni